Shukran ;D

Kaos.
Kaos, ki lahko zmede vsakega turista, ce pa se ta sprosti in vtece v tok vsakdanjega zivljenja na ulicah, lahko ugotovi, da je vse zelo enostavno. Vse nekako deluje, kljub temu, da je dosti manj pravil kot pri nas. Morda je pravi recept za hitro zivljenje v Marrakeshu prav pozaba pravil.
Vse okoli Djemaa el Fna trga mrgoli kot v mravljiscu, ustavi se samo takrat, ko iz razlicnih mosej zaslisis klic k molitvi, za katerega na zacetku mislis, da je signal za evakuacijo :D.
Zanimivo je opazovati dogajanje na ulicah z obrobja oziroma s teras, ki lezijo na vrhu mesta. Morda boste tudi vi nasli red, ki prevladuje v tem mestu.
Nepozabno dozivetje je bilo zgubljanje med souki, ki so popolni urbani labirinti. Souki so polni trgovinic in rokodelskih delavnic, katerih bistvo je, da se zgubis med njimi in ponovno najdes pot ven. Vsi ti zelijo pomagati, te usmerjati na pravo pot, a kaj, ko vse poti vodijo v trgovine bratranca, strica ali brata.
Bolj kot smo se stiri punce zgubljale, bolj so nam zeleli pomagati :D, hkrati pa smo me uzivale v brezcasnem zgubljanju med pisanimi sali in vonjem zacimb. Seveda pa ima vsako veselje svoj konec, zlasti ko je ura za vecerjo in ti se vedno ne ves v katero smer naj gres. Ko pa prides do destinacije, je tvoja nagrada vecerja, ki je primerna za vse, ki obozujejo mesanje razlicnih okusov, ki se odrazajo v maroski hrani. Nas so najbolj zasvojili razlicni tajini, za posladek pa cimetov sladoled na odmaknjeni terasi, kjer se pocutis kot princesa s knjige o Tisoc in eni noci. Terase so primerne tudi za zadevanje z metinim cajem, ki pomiri vznemirjenega duha in razgrete misli. Na stojnici 49 pa za lep zakljucek vrocega dneva zvrnes kozarec in pol sveze stisnjenega pomarancnega soka in si skupaj s prodajalcem ogledas arabsko telenovelo.
Zdi se, da ti hitrost vsakdana zleze pod kozo, zato smo se nekateri odlocili za kratek oddih v obmorskem mestecu Essaouira, kjer smo se nadihali morskega zraka. Potesile smo tudi zensko zeljo po nakupovanju, saj je bilo v malem, za utrdbo skritem mestecu vse bolj poceni, hkrati pa je utrip mesta pocasnejsi od Marrakesha.
Maroska arhitaktura te v hipu zasvoji, vse se ujema, vse je grajeno v nekem enotnem stilu in potem se spomnis na Slovenijo in bi najraje ostal v Maroku in si kupil svojo hisko, vzel privlacnega domacina s pogledom, ki te zasvoji in postal tudi sam del tega sveta.

Vroce pozdrave z Maroka.
Alenka, Anja in Maja

Souk - prostor, kjer je vse poceni in je vsak tvoj prijatelj

Popoldan se odpravimo iz hotela proti Souku. Nasa pot nas pelje cez trg Jemma El Fna, kjer se skozi prometni kaos prebijamo proti Souku. Hupanje avtomobilov in motoristov prihaja od vse povsod. Ravno ko se ozres nazaj, da ugotovis od kod prihaja, te s sprednje strani skoraj zbije kocija. Sploh se nisi v Souku, pa te ze vabijo vsak v svojo trgovino. Tako se nekako skozi vrvez prebijes do Souka. Ce do takrat se nisi kaj kupil, je se upanje zate. Postanes del mnozice, ki se vije skozi ozke pokrite ulicice polne trgovin. Tezave s prometom se tu sele zacnejo. Ugotovis, da je bilo prebijanje od hotela do Souka skozi vrvez mala malica. 

Tako se poleg stopicanja za mnozico in izogibanja prodajalcem, ki te vlecejo vsak v svojo trgovinico trudis, da si Souka ne ogledas na prvi motoristovi gumi. No, vsaj ogled bi bil precej hitrejsi in morda bi med vsemi ulicicam vsaj motorist vedel kam. Ali pa tudi ne.

Druga moznost prevoza skozi Souk so mozje z vecinoma prepolnimi vozovi ali pa lahko celo zajahas konja. Ce ti vseeno uspe ostati na dveh nogah se zacne pogajalski ples s prodajalci, ki se pogosto konca s tem, da stopis v trgovino, v katero sploh nisi zelel. Tu pogajalski ples sele doseze svoj vrhunec. Vse kar je v trgovini je seveda najboljse kvalitete in ima najboljse cene. Prav tako pa vsak postane tvoj dober prijatelj. Ko poves svojo ceno, ti prodajalec da vedeti, da je tvoje mentalno ravnovesje na precej nizkem nivoju. Seveda je pomembno da vztrajas pri svoji. Nadaljnih 15 minut cene nihajo, hkrati pa kvaliteta izdelka strmo narasca. Koncna cena izdelka je prav tako nepredvidljiva kot preckanje ceste v Marakesu. Ce se izkazes za ostrega pogajalca postanes pravi Marocan. Kot taksen se poln samozavesti odpravis novim pogajalskim bitkam naproti. Na poti ne manjka niti zensk, ki ti zelijo polepsati del telesa s kano. Ko se v vsej tej mnozici zgubis in zmedeno pogledas okoli sebe, po napotkih domacinov nekako uspes priti nazaj do trga Jemma El Fna. Seveda je pot precej daljsa, kar pa se bolj obcuti tvoja denarnica. Tako se znajdes spet na trgu z rokami polnimi vreck, katerih vsebino ne poznas vec dobro in s praznim zelodcem.

Odresitev pa te caka med mnozico stojnic, kjer se zacne nova bitka. Vsak natakar te vabi, vcasih skoraj vlece na svojo stran. Ko ves obupan in lacen sedis za mizo postanes ze osvojena trofeja. Ce imas sreco se sit odpravis proti hotelu, kjer so utrujen ampak ponosen kot barantaski veteran sesedes na posteljo in pricnes z raziskovanjem vsebine vreck. Jutri pa te cakajo nove bitke v katere z vsakim dnem korakas bolj sprosceno. 

Kljuc do uspeha in zeljene cene je vztrajnost.

Anja, Tamara in Mateja

Samo za zenske (in bolj radovedne moske)...

U: Glede na to, da so se najini predhodni pisci blogov osredotocali predvsem na hrano, dostopnost informacij, opis same poti in predvsem gostoljubje, je morda cas, da se medve osredotociva na gostoljubje drugacne vrste, ki pa smo ga delezne predvsem zenske clanice nase odprave.

A: Toliko pozdravov od neznanih moskih, pa sploh ni vazno, ce je mlad, star, suh ali pa debel. Pa da ne govorim o (ne)spodobnih ponudbah, kot so npr. pitje metinega caja, vecerje v druzinski restavraciji, pitja viskija v prijateljevi hotelski sobi (kljub islamski veroizpovedi), pol hise zate in tvojo druzino, trgovino ter vsekakor ponujanje kamel in koz v zameno za zenitev.

U: Doma so me vedno ucili, da se z neznanci ni pametno pogovarjati, kaj pa storiti, ce se neznanci ves cas pogovarjajo s tabo? Pretirano prijaznost in zaupljivost je potrebno pustiti doma, se vseeno pa svetujem, da kaksno povabilo na caj sem ter tja le sprejmete, saj razen komplimentov in pihanja na duso, vecjega nadlegovanja ne boste delezne (vsaj po nasih izkusnjah ne). Razen, ce si tega seveda ne zelite same. Moja osebna izkusnja je, da je, ce iscete resnejso akcijo, vredno obiskati sicer 3 ure slabih cest oddaljeno obmorsko mestece Essaouira, ki poleg prijetnega vetrica, slanega in vlaznega ozracja (hmmm... :)) ponuja tudi uzitke drugacnih vrst.

A: Ce imate sreco in se spoprijateljite z Markasijem (beri: domacin iz Marakesa), boste videle kraje, ki jih v turisticnih vodnikih ni, jedle boljsi tajine, kot v katerikoli restavraciji ter dozivele Marakes v bolj pristni luci. Dobro je, da se ze pred odhodom psihicno pripravite na take in drugacne opazke in dobro premislite, kaj boste oblekle. Morda je to le najina sreca in/ali dobro presojanje ljudi, nikakor pa s tem ne trdiva, da boste vse imele enake ali podobno pozitivne izkusnje.

U&A: Obisk Maroka definitivno blagodejno vpliva na vas ego, vendar previdno, da vas vrnitev v hladno domovino ne pahe v depresijo zaradi pomanjkanja nenehne pozornosti.
Pa srecno!

Ursa in Andreja

Must go? Must see? No, must feel!

Jutro smo zaceli pri nasem couchsurferju Khalidu, ki sta ga omenila ze Tjasa in Luka. Ko smo po dolgi noci koncno odprli svoje oci in odpeli spalke, Khalida ni bilo vec, cakal pa nas je zajtrk in kljuci od stanovanja. Njegovo prijaznost, zaupljivost in gostoljubnost smo obcutili ze na zacetku, ko nam je za dobrodoslico podaril rute, pa tudi kasneje na vsakem koraku. Veckrat dnevno preveri, ce je z nami vse v redu, saj se pocuti kot nas starejsi brat (sam tako pravi).

Ker se nase jutro v Maroku ne zacne s kavo, ampak s cajem, se je Klara odlocila, da nam pripravi 'ate' (maroski caj). Ko smo potesili nase zelodcke, smo se odpravili proti glavnemu trgu Jemma el Fna. Po besedah nasega gostitelja naj bi hoja trajala pol ure, nam pa je uspelo hoditi uro in pol po zgocem soncu (37 stopinj).

Vecino dneva smo prezivele v druzbi simpaticnih maroskih fantov, s katerimi smo prisli v stik preko Couchsurfinga. Nase druzenje je potekalo v lokalni kavarni, kjer so nas toplo sprejeli tudi ostali gostje in osebje lokala. Opazovali smo peko 'msmena', Luku pa so po njegovem dolgotrajnem mucenju, da bi si pravilno zavezal ruto na glavi, priskocili na pomoc gostje lokala, tako da je izgledal kot pravi Marocan. To nas je presenetilo zaradi izkusenj prvih dni, ko so nam na Jemma el Fna kot turistom vsiljevali fotografiranje z opicami in kacami, risanje tatujev s kano za precej visoko ceno.

Danes smo spoznali tudi, da Maroko ni vedno le pravljica. Preko Couchsurfinga smo navezale stik tudi z Marocanom, ki nas je, ko smo se dobili, dodobra prestrasil. Iz trga Jemma el Fna nas je odpeljal proti precej sumljivi ulici, kjer so nas cakali njegov prijatelj in dva Italijana (tudi Couchsurferja). Sredi belega dneva smo stali pred privatnim klubom, pred katerim so stali varnostniki in skupina precej sumljivih mladenicev. Pocutile smo se ogrozeno, saj se pri nas v take klube hodi ponoci, ne pa sredi dneva. Poleg tega nismo bile primerno oblecene, Italijana pa sta imela celo nahrtbtnike. Ker se prvic v Maroku nismo pocutile varno, smo jo hitro pobrisale, Italijana pa sta ostala, saj naj bi pri enemu izmed njih prezivela dve noci. Upamo, da nas je nas obcutek varal in bo njuna izkusnja pozitivna.

Ce nas vprasate, kaj vse smo v Maroku ze videle, vam ne moremo nasteti vec kot 3 znamenitosti (trg Jemma el Fna, etnografski muzej v Chefchaouenu, kraljeva palaca v Fesu). Vecino casa namrec prezivimo z ljudmi, saj menimo, da se dezele ne spozna skozi kamen, ampak skozi ljudi.

Sedaj se odpravljamo k nasemu bratu Khalidu, kjer Tjasa in Luka ze pridno peceta palacinke.

Klara, Vesna, Lana in Ursa

S trebuhom za kuskusom...

Drugi dan nase raziskave smo vstali bolj pozno. Po zajtrku in kratkem sprehodu po trgu Djamma el Fna smo se dobili s Couchsurferjem Khalidom, pri katerem bomo preziveli preostanek tedna. Odsli smo na policijsko postajo, kjer nas je uradno prijavil kot svoje goste. Zdaj smo prijatelji tudi na papirju:)
S tem se je Khalid zascitil pred tem, da bi bil smatran kot ilegalni turisticni vodnik ter morebitnimi kaznimi.

Vceraj, ko smo se spoznali, nas je peljal v novi del Marakesa. Med vecerjo smo ugotovili, da je prijazen, simpaticen in kot informator veliko obeta. Khalid je turisticni vodnik in dobro pozna mesto ter tekoce govori anglesko.

Couchsurfer je torej tvoj informator, ki ti omogoci spoznavanje njihovega nacina zivljenja. S tem na nek nacin vstopimo v zakulisje "cirkusa" za turiste. To, da je tvoj couchsurfer tudi informator, pa ima tudi slabe lastnosti - gostoljubje smatrajo tako zares, da nismo imeli casa napisati niti dnevnika :)
Druga tezava je, da za raziskovanje v Maroku potrebujemo dovoljenje, ki ga mi nimamo, zato je treba svojo temo raziskovanja vkljuciti v nakljucen pogovor. Pridobivanje informacij je zato pocasnejse in razdrobljeno.

Ja, najina tema je hrana oziroma prehranjevanje - doma vs. na ulici. Zaenkrat sva v stadiju nabiranja materiala (in kilogramov). In zato, ker nisva jedla ze pet ur, zakljucujeva z blogom in greva na prehranjevalni pohod :)

Dober tek!
Tjasha in Luka

"Bonjour Madame!" :)

3. maj - nedelja ob 21.00

Nas uradni zacetek terenskih vaj se je zacel!
... in sicer z vecernim sestankom na terasi nasega hotela des Amis
ter pogledom na zivahen glavni trg v medini Djemaa el-Fna.
Nekateri smo v Maroku ze cel teden in v tem casu prvic doziveli zelo pozitivne izkusnje s CouchSurfingom. Prvic v Beni Mellalu ter naslednjic v manjsem kraju blizu Fesa.
Gostili so nas zelo gostoljubni domacini, ki so z nami delili prenocisce in skupen kroznik(dobesedno za najmanj 8 ljudi:) )
Pot nas je od tu zanesla se do Chefchaouena (mesta hasisa in modrih hisk :) ).
Od tu dalje do Tangierja, ki lezi blizu Gibraltarja. V tem mestu nas je pred odhodom na nocni vlak v divje mesto Marrakesh se posebej prepihal mocan veter:).
Zdaj smo tu! No, del celotne ekipe je se na obali v Essouiri.
Nekaj utrinkov iz zadnjih dni:
(v ozadju se vrti pesem Boba Dylana 'Blowin in the wind' in v zraku je vonj marihuane)
jediii :): metin caj, tajines, skoraj vsakodnevni zajtrk 'mzmn' :), piscanec in pomarance...
Alkohol? Hm, le vceraj na vlaku v lastni reziji in se to z obiskom "policista" :)
"Nori" taksisti, "tocni" avtobusi :), sonce, osli, mule, muhe in oh ta stranisca :) Razlike med mestom in podezeljem... Hamam! :) (skupno javno kopalisce, loceno glede na spol) In...
Se in se... :)
Lusno je :)
Lep pozdrav.
Alenka in Katarina

Uvodnik v potepanja

Dež in kopica listkov "to do", pri nalogi "blog" lahko naredim kljukico. Z zavidanjem mislim na odhajajoče ...

Študentke in študenta etnologije in kulturne antropologije smo se v letošnjem letu odločili, da obiščemo Maroko. Prijetno s koristnim? V okviru vaj Antropologija turizma, pod mentorstvom Maje Lamberger Khatib, bomo proučevali in spoznavali Marrakech. V naših glavah in na papirju so nastale pisane ideje, kako bi poglobili razumevanje tamkajšnjih ljudi in turistov.
Prva skupinica se na pot odpravi jutri, druga naslednji vikend, vsi skupaj pa se dobimo med 3. in 10. majem v Marrakechu.

Vlak se je odpeljal, pot se je začela. Lahko se vkrcate z nami. =) Se beremo.