Jutro smo zaceli pri nasem couchsurferju Khalidu, ki sta ga omenila ze Tjasa in Luka. Ko smo po dolgi noci koncno odprli svoje oci in odpeli spalke, Khalida ni bilo vec, cakal pa nas je zajtrk in kljuci od stanovanja. Njegovo prijaznost, zaupljivost in gostoljubnost smo obcutili ze na zacetku, ko nam je za dobrodoslico podaril rute, pa tudi kasneje na vsakem koraku. Veckrat dnevno preveri, ce je z nami vse v redu, saj se pocuti kot nas starejsi brat (sam tako pravi).
Ker se nase jutro v Maroku ne zacne s kavo, ampak s cajem, se je Klara odlocila, da nam pripravi 'ate' (maroski caj). Ko smo potesili nase zelodcke, smo se odpravili proti glavnemu trgu Jemma el Fna. Po besedah nasega gostitelja naj bi hoja trajala pol ure, nam pa je uspelo hoditi uro in pol po zgocem soncu (37 stopinj).
Vecino dneva smo prezivele v druzbi simpaticnih maroskih fantov, s katerimi smo prisli v stik preko Couchsurfinga. Nase druzenje je potekalo v lokalni kavarni, kjer so nas toplo sprejeli tudi ostali gostje in osebje lokala. Opazovali smo peko 'msmena', Luku pa so po njegovem dolgotrajnem mucenju, da bi si pravilno zavezal ruto na glavi, priskocili na pomoc gostje lokala, tako da je izgledal kot pravi Marocan. To nas je presenetilo zaradi izkusenj prvih dni, ko so nam na Jemma el Fna kot turistom vsiljevali fotografiranje z opicami in kacami, risanje tatujev s kano za precej visoko ceno.
Danes smo spoznali tudi, da Maroko ni vedno le pravljica. Preko Couchsurfinga smo navezale stik tudi z Marocanom, ki nas je, ko smo se dobili, dodobra prestrasil. Iz trga Jemma el Fna nas je odpeljal proti precej sumljivi ulici, kjer so nas cakali njegov prijatelj in dva Italijana (tudi Couchsurferja). Sredi belega dneva smo stali pred privatnim klubom, pred katerim so stali varnostniki in skupina precej sumljivih mladenicev. Pocutile smo se ogrozeno, saj se pri nas v take klube hodi ponoci, ne pa sredi dneva. Poleg tega nismo bile primerno oblecene, Italijana pa sta imela celo nahrtbtnike. Ker se prvic v Maroku nismo pocutile varno, smo jo hitro pobrisale, Italijana pa sta ostala, saj naj bi pri enemu izmed njih prezivela dve noci. Upamo, da nas je nas obcutek varal in bo njuna izkusnja pozitivna.
Ce nas vprasate, kaj vse smo v Maroku ze videle, vam ne moremo nasteti vec kot 3 znamenitosti (trg Jemma el Fna, etnografski muzej v Chefchaouenu, kraljeva palaca v Fesu). Vecino casa namrec prezivimo z ljudmi, saj menimo, da se dezele ne spozna skozi kamen, ampak skozi ljudi.
Sedaj se odpravljamo k nasemu bratu Khalidu, kjer Tjasa in Luka ze pridno peceta palacinke.
Klara, Vesna, Lana in Ursa
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar